Zagotovo ste kdaj brali zgodovinski roman, ki ga je pred davnimi leti napisal Fran S. Finžgar
Ste se kdaj vprašali, ali so se dejanja pogumnih slovenov (kot jih omenja) dejansko zgodila (čeprav že v knjigi sami avtor napiše, kako je knjigo dal na ocenitev nekemu nemškemu strokovnjaku in je le-ta potrdil, da jedro zgodbe drži)?
Dogajanje je postavljeno v obdobje vladavine Justinjana I., suče pa se okoli mladega Iztoka, mladeniča ki se odkrade v rimske dežele, kjer se uči po grško šprehati in vojsko igrati. Ko si nabere potrebna znanja pa združi sprte sosede, Slovene in Ante in jih povede v vojno proti zlobnemu Bizancu.
V knjigi zasledimo, da se ljudstvo ne kliče “slovani” in ker so si z bizancem v laseh že od začetka vladavine omenjenega Justinjana je seveda vse skupaj čudno.
In ko preverimo dejstva (kot je npr. to, da se ljudstvo ne okliče za slovane temveč slovene, grozni grozni Hilbudij ipd.) vidimo… da nekako držijo.
Quote s slovenske wikipedije o velikem vojskovodji Hilbudij-u:

Od leta 527 naprej.
Odkar je po bizantinski državi začel cesar Justinijan vladati, so pustošili Huni, Slověni in Antje skoraj vsako leto po Iliriji, Traciji, Heladi, Kerzonezu ter sploh po zemlji od Jonskega morja pa do carigrajskega predmestja. (stran 12)

530.
Huni (Bolgari), Slověni in Antje so v tistem času večkrat šli čez reko Donavo ter grozovito postopali po bizantinski zemlji. (stran 12)

533.
Ko je bizantinski poveljnik Chilbudij šel čez reko Donavo, so se mu postavili nasproti Slověni ter premagali njegovo vojsko. V boju je padlo veliko bizantincev in pa tudi njih poveljnik Chilbudij. Odslej so Slověni večkrat šli čez Donavo ter pogostoma napadli bizantinsko državo. (stran 12)

545.
Velika množica Slověnov je prestopila reko Donavo, ropala po Traciji ter potem peljala mnogo Rimljanov (Bizantincev) v sužnost. Nenadoma so Heruli naleteli na te Slověne ter jih nepričakovano premagali in pobili, akoravno je bilo teh dokaj več kakor njih; vse (rimske) ujetnike so odposlali domov. Takrat je Narzet našel nekega človeka, ki si je lastil ime Chilbudija, znamenitega moža in nekdanjega poveljnika rimske vojske. Lahko se je prepričal, da dotični človek ni bil pravi Chilbudij. Kako se je to zgodilo, kažejo naslednje vrstice.
Chilbudij je bil eden izmed domestikov cesarja Justinijana, jako hraber vojak, ki se je tako malo brigal za bogastvo, da ni imel ničesar, akoravno bi bil lahko imel prav veliko premoženje. Tega Chilbudija je cesar poslal v četrtem letu svojega vladanja (530) za poveljnika v Tracijo ter mu izročil stražo ob reki Donavi z ukazom, da bi branil ondotnim barbarom prehod čez reko. Huni, Slověni in Antje so namreč večkrat šli čez reko ter med Rimljani uganjali strašanske reči. Barbari so se Chilbudija tako bali, da se ni upal nobeden v vseh treh letih, katera je ondi slavno prebil, iti čez Donavo med Rimljane; pač pa so se ti s Chilbudijem večkrat napotili na nasprotno stran, pobili ondotne barbare ali pa jih odpeljali v sužnost. Ko je po treh letih Chilbudij nekdaj po navadi šel z majhno četo čez reko, so se mu postavili povsod Slověni nasproti (533). Prišlo je do hudega boja, v katerem je padlo veliko Bizantincev in pa njih poveljnik Chilbudij. Odslej so barbari hodili čez reko, kadar jim je bilo ljubo, ter tako napadali bizantinsko državo. Vsa bizantinska oblast ni mogla izvršiti toliko, kolikor hrabrost enega moža. Pozneje (med 533-545) je prišlo med Anti in Slověni do razpora in do vojske, v kateri so bili Antje premagani od svojih nasprotnikov.

Za protiutež pa poglejmo uradno teorijo o slovenih (in zdajšnjih potomcih, Slovencih in mislim da še Slovakih):

In 6th century, Slavic peoples settled the region between the Alps and the Adriatic Sea in two consecutive migration waves: the first wave took place around 550 and came from the Moravian lands, while the second wave, coming from the southeast, took place after the retreat of Langobards to Italy in 568 (see Slavic settlement of Eastern Alps).

Moravia (leta 871):

Se pravi, na panonskem ozemlju so sloveni (zdaj slovenci inu podobno) vsaj že od leta 530 (čeprav je omenjeno, da so se z rimljani že prej neki pričkali ko stare babe).
Tk da zgodovinarji, nehite z bedarijami >.<
(uno, da smo se šele konc 6. stoletja odločli koze potiskat preko karpatov pa pol prišli semle prosjačit galce in rimljane naj nam dajo streho nad glavo… we waz badasses!!!111)

Write a comment

You need tologin.